RASPORED AKTIVNOSTI 2024/2025

Akademsko folklorno skupino sestavljajo dijaki in študentje. Skupina je zelo aktivna, veliko gostuje po Sloveniji in tujini, in vsako leto bogati repertoar z novimi koreografijami.

Program akademske skupine obsega naslednje koreografije:

1. »Aj, zelene se bogazi«, pesmi in plesi iz Šumadije (Gruža),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
2. »Kako je to nekada bilo«, pesmi in plesi iz Gruže in Jasenice (centralna Srbija),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
3. »Što se sija, nane, gore na planine«, pesmi in plesi iz Bosilegradskega Krajišta (jugovzhodna Srbija),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
4. »Odbi se biser grana od jorgovana«, pesmi in plesi iz Banata (Vojvodina),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
5. »Ogrejala sjajna mesečina«, pesmi in plesi iz Leskovačkega pomoravlja (jugovzhodna Srbija),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
6. »Malo kolo i veliko kao mi neigra niko«,svatbeni običaji Srbov iz romunskega Banata,
   • avtor odrske postavitve je koreograf maestro Milosav Tatarić,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
7. »Istrski plesi«, pesmi in plesi iz slovenske Istre,
   • avtor odrske postavitve je koreograf Mirko Ramovš,
   • avtorja glasbene priredbe sta Mirko Ramovš in Saša Stojiljković;

Ob navedenih koreografijah se folklorniki učijo še veliko drugih plesov iz različnih področij Balkana.

Vodja folklornih vaj sta Branko Bajić in Dalibor Samac.
Mentorica akademske folklorne skupine je Vesna Bajić Stojiljković.

Dramska sekcija je bila ustanovljena oktobra 2008. Idejo za njeno ustanovitev so dali člani mladinske folklorne skupine, ki so danes njeni najštevilnejši člani. Cilj dramske sekcije je delati na dramskem izrazu, gibanju, govoru in ostalim, ne prav tipičnim dramskim figuram, ki so pa vsekakor koristne za javno nastopanje.

Prvo uprizoritev z imenom »Priča o petlu« so mladi igralci predstavili že novembra 2008, na prvi obletnici društva. Na programu je nova predstava »Pop Ćira i pop Spira«, ki temelji na istoimenskem delu znanega pisatelja iz Vojvodine, Stevana Sremca. Stevan Sremac, rojen leta 1855, je v svojem delu, ki je v izvedbi dramske sekcije premijerno predstavljeno na drugi obletnici društva, novembra 2009 v Gledališču Koper, v realistični tehniki opisoval življenje srbskega meščanstva.

Predstava "Pop Ćira i pop Spira" (adaptacija književnog dela Stevana Sremca, u režiji Gorana Rauševića i Saše Stoiljkovića)

 

   

 

Predstava "Priča o petlu" (u režiji članova dramske sekcije i mentora Gorana Raušević)

Folklorna sekcija je tista sekcija v društvu, ki je začela z delovanjem že ob sami ustanovitvi, konec novembra 2007. Vse od takrat so folklorniki različnih starostnih skupin razdeljeni v tri skupine: otroško, akademsko in veteransko. Zaradi velikega povpraševanja se je že v januarju 2008 formirala še ena – nova folklorna skupina, naslednji vpisi novih članov pa so se vrstili vsakih šest mesecev (t.j.ob začetku šolskega leta in ob začetku novega koledarskega leta).

Folklorniki so bili tisti, ki so kot prvi društvo predstavili javnosti. S svojimi nastopi, ki jih je bogatila pisanost plesov in glasbe z različnih področij nekdanje skupne države, so obujali spomine na nekdaj razvito folklorno dejavnost na Slovenski obali. Vsekakor so folklorniki vseh starostnih skupin še vedno tisti, ki so izredno aktivni, saj z velikim številom letnih nastopov in sodelovanj na mednarodnih srečanjih doma in v tujini, še vedno najbolj reprezentativno predstavljajo društvo.

Repertoar folklorne skupine se je sčasoma razvijal, saj so folklorniki začeli z učenjem enostavnejših spletov plesov, sedaj pa že uspešno izvajajo obsežnejše in zahtevnejše koreografije. Mentor vseh folklornih skupin in umetniški vodja je Vesna Bajić Stojiljković.

1. »Povedi kolo, Bojano«, pesmi in plesi iz Vladičinega Hana (jugovzhodna Srbija);
2. »Pšenice su klasale«, pesmi in plesi iz Bačke (Vojvodina, Srbija);
3. "Sadila Jana", pesmi in plesi iz Crne Trave (jugovzhodna Srbija):
4. »Oganj gori u planini«, pesmi in plesi iz Bele Palanke (jugovzhodna Srbija);
5. "Oj, devojko u kosi", pesmi in plesi iz Zahodne Srbije;
6. "Lepa Nera vodu nela", pesmi in plesi iz Banata (Vojvodina);
7. "Ogrejala sjajna mesečina", plesi iz Leskovca (jugovzhodna Srbija), in druge.

Ker si prizadevamo, da bi vsi novi člani na začetku svoje folklorne poti obvladali osnovne plesne korake, novi folklorniki, razen otrok, imaje vaje v začetni odrasli skupini.

Vaje za nove folklornike so ob petkih od 19:00 - 20:00 v dvorani KS Semedela.

Vodja folklornih vaj sta Mladen Babić in Tanja Đukić.

Orkester AKUD »KOLO« združuje mlajše in starejše ljubitelje tradicionalne glasbe. V orkestru je trenutno kar nekaj inštrumentalistov, ki igrajo na: harmoniko, frulo, violino, violončelo, tamburico, kontrabas, kitaro in tapan (velik boben). Orkester je z vajami začel januarja 2009 in še vedno pridno dela in pripravlja program. Uvajanje v tovrstne melodije namreč ni lahko, še posebej zahtevna je tehnika igranja in učenje raznovrstnih ritmov melodij. Tega se v orkestru zavedamo in zato namenjamo veliko pozornosti prav začetnemu obvladovanju novih melodij.

Vabimo vse, ki igrajo določen inštrument, imajo radi glasbo z Balkana in bi se radi priključili orkestru, da se nam pridružijo na vajah. Za orkester ne razpisujemo posebnih vpisov, lahko se nam pridružite kadarkoli. Pred začetkom se z vami pogovorimo in opravimo avdicijo.

Vodja orkestra in avtor aranžmajev je Saša Stojiljković.

1. »Ančica ovce čuvala« in »Prođi, Mile, kroz naš kraj«, spleti plesov in pesmi iz Šumadije,
2. »Smilj, Smiljana pokraj vode brala«, splet pesmi in plesov iz Lepenice,
3. »Ala j' lep ovaj svet« in »Banaćansko kolo«, splet pesmi in plesov iz Banata, in druge.

Pevsko sekcijo sestavljajo predvsem folklorniki akademske folklorne skupine. Mladi pevci se ob posebnih vajah učijo tehnike ljudskega petja in spoznavajo raznovrsnost stilov ljudskega petja iz različnih krajev. Arhivski posnetki so pri delu s pevci velikega pomena.

Vodja pevske sekcije je Vesna Bajić Stojiljković.

Veteranska folklorna skupina je bila ob ustanovitvi društva zamišljena kot rekreativna sekcija. Vendar si ambiciozni folklorniki niso dovolili takšne obravnave in so od samega začetka dalje strmeli k rednim vajam in javnemu nastopanju.

Delo s starejšimi folklorniki poteka na podoben način kot pri mladostnikih, začne se z uvajanjem v osnovne plesne korake in elemente ljudskega plesa, nadaljuje pa se z učenjem zahtevnejših korakov in figur, vse upoštevajoč motorične in druge sposobnosti starejših plesalcev. Na vajah se veterani učijo različne plese s področja Balkana, kot skupina pa so še posebej prepoznavni v meščanski noši. V slednji so zaplesali že na številnih odrih, udeležili se tudi nekaj mednarodnih srečanj in festivalov.

Program veteranske folklorne skupine obsega naslednje koreografije:

1. »Meščanski plesi iz starega Beograda iz XIX stoletja«, splet plesov,
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
2. »Maro, Resavkinjo«, pesmi in plesi iz Zgornje Resave (severovzhodna Srbija),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;
3. »Petar loži sedeljku«, pesmi in plesi iz Trstenika (centralna Srbija),
   • avtor odrske postavitve je etnomuzikologinja Vesna Bajić Stoiljković,
   • avtor glasbene priredbe je Saša Stojiljković;

Mentorica veteranske folklorne skupine je Vesna Bajić Stojiljković.